Je že res, da lisica ni najbolj gospodinjki tip. Enostavno nimam v krvi občutka za organizacijo v gospodinjustvu. Zato sem se že leta nazaj odločila, da potrebuje naše stanovanje MAMO. Ta naj bi skrbela za urejenost in čistočo enkrat na teden. Generalko pa itak zna lisica sama najboljše nardit.
No in lisica pokliče gospo in se dogovorita. Juhu! Zdaj je lisica rešena in stanovanje je dobilo mamo. Ha, ha, ha, ha, ha, ha! Mogoče, v pravljici. V resničnem življenju pa gospa čistilka nima časa. In takrat, ko jo lisica najbolj rabi, je ni teden, dva, tri. Lisica pa poleg dvanajstih ur na šihtu, zbija vročino sojemu škorčku, zraven pa še lika, prere, preh briše, mačka k veterinarju, au, in tako štiri mesec v letu.
No, problem je sledeč. Našo gospo čistilko smo shecali, da jo bomo plačevali po podjemni pogodbi. Sicer to ni najbolj primerna formalizacija našega sodelovanja, je bila pa pred leti edina možna. In bogato obdavčena. Vse v izogib delu na črno. Lani pa so gospodinjske pomočnice dobile še eno možnost formaliziranja svoje dejavnosti. Priglasijo lahko osebno dopolnilno delo in se ognejo delu na črno in tako za opravljanje svojih storitev izdajo račun. Ampak tudi to ne spremeni ničesar. Naša čistilka nima časa. Ne za pogovor, ne za čiščenje in ko pride imam občutek, da je tornado preletel naše stanovanje, razmetal vse metle, pohištvo in odšel do naslednjič. Kdaj točno je ta naslednjič pa nikoli ne vem, ker naši dogovori ne veljajo. Vsakič ko mora pridet pokliče, da nima časa.
Pa je lisici prekipelo in je rekla, da ima dost take babe s kariero. Hočem mamo za svoje stanovanje. In beseda da besedo in hopla, pozna moja kolegica eno fajno žensko, počasno, alergično na čistila, ampak spuca pa spuca. Pa reče lisica, ta je prava zame. Hopla. Pride teta, puca da se vse sveti, govori kot raztrgan dohtar, da je lisica lahko narisala njeno družinsko drevo. Samo priimka ni zvedela. In teta gre in reče 8€ na uro. Lisjaku odbije plafon, odšteje lisica 48€ in globoko diha. Halo? Brez računa, z našimi čistili, delo na črno in teta si omisli 8 evrčkov na uro. Pa ka si ti nor?!
Pokliče teta včeraj pa pravi:”… kaj me kaj rabite?…”
Lisica vesela:”…rabmo, teta, za peglat je gora perila…, ampak, a bi se lahk zmenli za 6 evrčkov?”
Teta:”…niti slučajo, jaz delam pri tej in tej za 8 in dobim 8 in jaz se ne morem prodajat za 6…”
Lisica pogoltne knedlček, ker ve, da pri kolegici stane pet urc 30 evrčkov. Ampak lisica je tiho pa reče:”… uredu gospa, če se bomo premislili pokličemo…”. Poklicali malo morgen!
Teta me je tolk razkurla, da bi jo naraje prijavila inšpektoratu za delo na črno. Res, brez heca. Prav fržmaga se mi, da bi morala od svoje težko prislužene in prigarane plače odštet 100 € mesečno v črni fond gospe čistilke. Saj dela, razumem, saj se trudi razumem, ampak mene stranke napizdev… za vsak euro, ki ga zaračunam in moram utemljevat vsako postavko na računu, poleg tega mi pa niti na pamet ne pade, da bi rekla, da za nižjo ceno se pa ne grem. Tale pa s provzdignjenim glasom ponosno izjavi ”jaz se ne grem za 6 eurov”. Brez računa za delo načrtno. Res, čestitam za pogum in suveren nastop. Tega si bom zapomila za takrat, ko moram jaz zagovarjat svoje cene.
Še sreča, da nisem svoji gospe tornado v navalu navdušenja odpovedala sodelovanje. Še sreča!
[...] časopis, zlikala vse oprano, posesala in pobrisala prah in bognedaj še skuhala, prijetna, redoljubna in natančna priletna gospa, ki ji boste ob koncu dneva odšteli nekaj ojrov1, ki jih boste v tem času vi kao lažje [...]
Ti si srečnica :).