Virtual Insanity

Kriva je Saša, ker je pisala članek o začetkih bloganja  in se je moj komentar preveč razlezel ter tako postal nova objava. Kako se je začelo?Nedolžnost sem zgubila pri Zlobi. Pa še zato je bil kriv moj firbec in mr. google, ker sem nekoga googlala. In najdem blog. Moj prvi v življenju. Berem. Bejba raztura, me pritegne in jo berem dan za dnem. Lahko komentiram, Zloba komentira nazaj. Vsak dan, mi je blog bolj všeč. Aha, pogruntam blogorolo. Kliknem na Blacka. Ne morem verjet, da g. Pograjc osebno bloga. Me je zmanjkalo za več ur. Odneslo me je v vesolje. Pograjca ne pozabiš nikoli. Zdaj razumem, zakaj so se mi njegove predstave tako globoko vtisnile v spomin. Z vonjem, barvo in okusom. Se spomnem še na Crnkoviča. Železni repertoar itak. In BTW na temo Pogorelića pa so bili objavljeni resnično kvalitetni, če ne celo najboljši komentarji (v moji kratki zgodovini bloganja).

In od tu naprej me je Blogrola odpeljala še do Pižame. In tako, sem postala odvisna. Od Pižame že enkrat prej, mi trije, poleti. Potem, pa me je začelo zanimat, kako ta stvar deluje, kako se nariše na zaslonu, kako se napiše. Kaj pa, če bi še jaz?!!! In vsi našteti so mi dan za dnem jemali pogum, saj se vendar ne morem kosati z njimi v pisani besedi. Potem pa je enkrat, nekdo, spet napisal nekaj tako dobrega, da sem želela komentirat, ampak za komeniranje sem se morala prijaviti. Se prijavim, ampak kje točno? Gruntam, gledam, klikam, iščem in po parih dneh se lučka posveti. In če sem se že prijavljala, nisem zgubila niti pet minut, da sem skreirala blog. No tako, pa je nastal.

In pišem, pišem drugega in hopla, komentar. Pogledam, kar dva. Še danes ne morem verjeti, ampak če bi mi kdo rekel, da mi bo prvi komentar pripopal Black, drugega pa Pograjc ali obratno, mu ne bi verjela. Eto, še enkrat potrjujem zgornjo trditev. In ko sem se že čisto zares odločila, da blog zbrišem, evo še enega komentarja. OK, ugotovila sem, da to je to in da blog ostane.

Na temi Najbolj komentiran post ever, me je Nimy naučil slikco prpopat (hvala). Vse ostalo se učim sproti.

In kaj me zanima? Še vedno ne vem, kako polinkam bloge, če napišem npr. Zloba,  ali pa kako polinkam kakšne poste. Strokovno bi temu rekli……?!  In ne, ne me poslat v RTFM, sej se hitro učim, če kdo pokaže. 

Potem, kaj za vraga pomeni: Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href=”" mce_href=”" title=”"> <abbr title=”"> <acronym title=”"> <b> <blockquote cite=”"> <code> <em> <i> <strike> <strong> A lahko po slovensko prosim?!

Ugotavljam, da avtorji citirajo komentatorje npr:

@levinja… - bla, bla, bla -  kaj zaj, a to vedno tipkaš, ali obstaja kakšen ukaz, na tipkovnici, če je možno.

Kje se dobijo lepe slikice, z dovolj piksli, ki vsebinsko pašejo na blog in da seveda pri tem ne kršim kakšne avtorske pravice, seveda.

No, vse to me zanima.

In če rečem, da sem pa blogerka, se to sliši stokrat bolj fino kot če rečem, jest sem pa računovodkinja.

No, in ko bom znala vse to, bodo vsi omenjeni avtorji in linki aktivni.

Zdej pa je na vrsti nočni maraton v zbijanju visoke temperature škorčku. In ko bom zbrala pogum, da še mojemu dragemu vse to pokažem, bom pa čist taprava Virtualna zmeda.